Preko projekta Erasmus+ smo učenci devetega razreda Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad obiskali mesto na jugu Italije imenovano Soverato.
Soverato je najbolj poseljeno mesto v Calabriji. Razdeljen je na tri dele. Soverato 1 je bil zaradi potresa uničen, zato so se prebivalci preselili in ustanovili Soverato 2 in 3. Po potresu so se ljudje obrnili na Boga in zgradili cerkev Parrocchia Maria Santissima Addolorata, v kateri je postavljen kip, ki ga je naredil učenec Michelangela. Dva glavna simbola Soverata sta morski konjiček in čili.
Petdnevno potovanje smo začeli zgodaj zjutraj, ko smo se iz Podgrada odpeljali na letališče v Benetke. Od tam smo tudi vzleteli in pristali na letališču v Lameziji. Prvi dan smo si ogledali že prej omenjen Soverato 1, v katerem so ostale le še ruševine, ter Soverato 2. Tam nam je starejša gospa pokazala izdelke, ki jih je izdelala sama (obleka z detajli čilija, klobuk okrašen s čilijem …). Ob koncu dneva smo obiskali plažo in povečerjali v lokalni piceriji.
Naslednji dan smo obiskali tamkajšnjo šolo »Istituto Maria Ausiliatrice.« Spoznali smo se z učenci te šole in skupaj preživeli dopoldne. Razkazali so nam šolo, ki je katoliška. V njej imajo tudi cerkev. Skozi kratko predstavitev so nam povedali, kaj bomo delali in s kakšnim namenom smo tam. Mi pa smo jim predstavili našo državo, občino, šolo, kulturo, športnike … Po pouku smo odšli na igrala, zatem pa v apartma, kjer smo popoldne preživeli v bazenu. Najboljša zabava! Zvečer pa so nam učitelji pripravili okusno večerjo. Ker nas je čakal naporen dan, smo se odpravili spat.
Naslednji dan smo si ogledali film WALL-E, ki govori o našem planetu, ki smo ga tako zelo onesnažili, da ne moremo več živeti na njem. Po ogledu filma smo v parih odgovorili na nekaj vprašanj, zatem pa v skupinah izdelali plakate z naslovom »200 YEARS LATER«. Na plakat smo morali narisati, kako si želimo, da naš planet izgleda čez 200 let. Z avtobusom smo odšli v bližnje mesto v botanični vrt, saj smo prišli tja z namenom, da raziščemo, kakšne rastline pri njih uspevajo in kakšne pri nas. Botanični vrt je bil poln rastlin in različnih živali. Fantje so si z učiteljem ogledali vojaški muzej, dekleta pa prekrasen park. Ko smo hodili do avtobusne postaje, smo se ustavili pred gasilskim domom. Gasilci so bili tako prijazni, da so nam pokazali kamion in pripomočke, ki jih imajo. V primerjavi z našo gasilsko opremo je njihova dokaj skromna.
Sledil je zadnji dan v tamkajšnji šoli. Dokončali smo plakate in jih tudi predstavili. Ravnateljica in direktor sta nam razdelila certifikate. Nato smo imeli nekaj ur prostih, zato smo obiskali tržnico, kjer so imeli raznorazne spominke in oblačila, in se odšli kopat na plažo. Voda je bila prijetna in zelo smo se zabavali. Ob vrnitvi v apartma smo si vse stvari spakirali, saj smo naslednji dan že zgodaj zjutraj odšli na železniško postajo.
Z vlakom smo odšli do Pompejev z namenom, da bi si ogledali mesto, ki je bilo v prvem stoletju zasuto s pepelom. Ker pa je vlak imel zamudo več kot eno uro in je zelo deževalo, smo si ogledali samo osrednjo cerkev v mestu. Pot smo nadaljevali do Neaplja in tam presedli na hiter vlak do Benetk. Največja hitrost, ki jo je vlak dosegel je bila 270 km/h. Noro!
Polni vtisov smo se vrnili nazaj domov in to dogodivščino bi z veseljem čisto vsi še enkrat doživeli. Ne le da smo spoznali naravno in kulturno dediščino drugih krajev, temveč smo vzpostavili posebno vez med nami, ki nas bo povezovala še v srednješolskih klopeh.
Učenci 9. razreda OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
