Pravila šolskega reda

Avtor: Tatjana Jagodnik | Maj 13, 2020

Pravila šolskega reda

Avtor: Tatjana Jagodnik | Mar 20, 2014

Svet zavoda Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad je v skladu s 60. e členom Zakona o osnovni šoli z dne29. 8. 2009 sprejel

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

Pravila šolskega reda obsegajo:

1. dolžnosti  in  odgovornosti  učencev,  učiteljev,  staršev  in  ostalih delavcev šole,
2. pravila obnašanja in ravnanja v šolskih in drugih prostorih za učence, učitelje, starše in ostale delavce šole, opravičevanje odsotnosti,
3. vzgojne ukrepe,
4. organiziranost učencev,
5. sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva.

1 DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

Pravice in dolžnosti učencev smo opredelili na podlagi vzgojnega načrta. Te so:

• da spoštujejo pravila šolskega in hišnega reda,
• da redno obiskujejo pouk in izbirne predmete ter ostale aktivnosti, ki so načrtovane v LDN, ter pri tem aktivno sodelujejo,
• da spoštujejo pravice drugih učencev, delavcev in drugih obiskovalcev šole,
• da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost,
• da spoštljivo ravnajo s šolsko in drugo lastnino,
• da skrbno prinašajo šolske potrebščine,
• da sodelujejo pri urejanju šolske okolice in prepoznavnosti šole,
• da sodelujejo v šolskih aktivnostih,
• da izpolnjujejo svoje učne in druge obveznosti,
• da redno prinašajo domače naloge,
• da upoštevajo dogovore,
• da so strpni in upoštevajo drugačnost,
• da uporabljajo vljudnostne izraze (pozdravljanje  kjerkoli, kadarkoli, kogarkoli, hvala, prosim, oprosti-te, vikanje, vstajanje ob pozdravu),
• da naslavljajo delavce šole z gospod, gospa  in nazivom delovnega mesta (gospod ravnatelj, gospa učiteljica Ida).

2 PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

2. 1 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA UČENCE

• Na  poti  v  šolo  in  iz  nje  upoštevamo  pravila  prometne  varnosti  in  se  primerno vedemo.
• S  kolesi  in  kolesi  z  motorjem  se  ne  vozimo  po  šolskih igriščih in zelenicah, ampak jih parkiramo na za to določenem prostoru.
• ampak jih parkiramo na za to določenem prostoru.
• V garderobi se preobujemo, odložimo vrhnja oblačila in jo zapustimo pospravljeno in upoštevajo navodila dežurnega učitelja.
• Ne hodimo po šolskih zelenicah.
• Mirno počakamo na začetek pouka.
• Če  zamudimo,  gremo  takoj  k  pouku,  potrkamo  na  vrata  in  se
• opravičimo.
• Pri pouku sodelujemo, če česa ne razumemo, dvignemo roko in vprašamo.
• V  času  rednega  pouka  se  ne  zadržujemo  po  šolskih  hodnikih,  jedilnici, garderobah, straniščih… , ampak v dogovorjenem prostoru.
• Težave rešujemo sproti z razredničarko, učitelji in šolsko svetovalno službo.
• Do  učiteljev,  delavcev  šole,  obiskovalcev  in  ostalih  učencev  smo vljudni  in  spoštljivi.  Prosim  in  hvala  sta  čudoviti  besedi,  pozdrav  z nasmehom nam polepša dan.
• V petminutnih odmorih zamenjamo učilnico in se mirno pripravimo na naslednjo uro.
• Med odmori se ne zadržujemo v garderobi, po šolskih  hodnikih,  jedilnici, garderobah, straniščih…in ne zapuščamo šolskega prostora  brez  dovoljenja  razrednika, učitelja  ali  pisnega  opravičila staršev.
• Malicamo  v  jedilnici,  pred  in  po malici poskrbimo za red in čistočo.
• V času delitve kosila čakamo mirno v vrsti in se ne prerivamo. Obrok pojemo  kulturno.  V  času  kosila  imajo  vstop  v  jedilnico  samo  dežurni učenci in tisti, ki so na kosilo naročeni.
• Skrbno  varujemo  šolsko in drugo lastnino.  V  šolo  ne  prinašamo  vrednejših predmetov in ne puščamo denarja v oblačilih v garderobi.
• Med poukom ne jemo in ne pijemo.
• V šoli ne žvečimo žvečilnih gumijev.
• V  šolo ne prinašamo in  ne  uživamo nedovoljenih substanc.
• Ne posedamo po radiatorjih, mizah, na okenskih policah in se ne nagibamo skozi okna.
• Le od učitelja določen učenec lahko odpira okna, omare,…
• V času pouka in ostalih dejavnosti ne uporabljamo mobitelov in ostale IKT tehnologije (MP3, MP4, Ipod …).
• Učiteljev in učencev  ne snemamo z mobilnimi telefoni ali kamerami.
• Po  končanem  pouku,  interesnih  dejavnostih  in  podaljšanem  bivanju gremo takoj domov.
• Mlajši učenci prinašamo igrače v šolo na lastno odgovornost in jih med poukom ne uporabljamo.
• V  primeru  naprej znane odsotnosti na dnevih dejavnosti, se pravočasno odjavimo in prinesemo zdravniško potrdilo. Drugače poravnamo morebitne stroške.
• Dežurni  učenec  vestno  opravlja  svoje  dolžnosti,  ki  so  določene  s pravili dežurnega učenca..
• V kabinete in  zbornico vstopamo šele takrat, ko  potrkamo in če nas povabi učitelj.
• V nujnem primeru, ko potrebujemo učitelja med odmori, po pouku, potrkamo in počakamo pred zbornico.
• Dosledno upoštevamo dogovorjena razredna in šolska pravila.

2. 2 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA DELAVCE ŠOLE

• Dežurstvo učiteljev po razporedu poteka v času jutranjega varstva, malice, kosila, opoldanskega varstva vozačev.
• V času malice in kosila dežurna učitelja poskrbita za dosledno upoštevanje pravil šolskega reda.
• Razredniki  in  učitelji  na  začetku  šolskega  leta  in  na  urah  oddelčne skupnosti predstavijo Pravila šolskega reda in posledice ob kršenju le teh. Dosledno spremljajo upoštevanje pravil.
• Gospod ravnatelj  na  prvem  roditeljskem  sestanku  predstavi  Pravila šolskega reda.
• Odgovornost  strokovnih  delavcev  šole  za  učenca  traja  od  začetka pouka in organiziranega jutranjega varstva do konca pouka in OPB.

2. 3 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA STARŠE

2. 3. 1 OPRAVIČEVANJE

• Učitelj na začetku ure v dnevnik vpiše manjkajoče učence, katerih imena mu sporoče dežurni učenec. Če učenec zamudi uro, se opraviči učitelju, ki v dnevnik zapiše, koliko učne ure je zamudil. Razrednik po razgovoru z učiteljem in učencem odloči ali bo zamudo opravičil ali ne.
• Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razrednika sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru napovedane odsotnosti.
• Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
• Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali pa v pisni obliki.
• Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
• Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene.
• Ne glede na določbo prejšnjega odstavka razrednik upošteva opravičilo, ki ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložijo po izteku roka.
• Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen z žigom izvajalca zdravstvene dejavnosti in žigom ter podpisom zdravnika.
• Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
• Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa.
• Udeležba na dnevih dejavnosti je obvezna. Za plačljive dejavnosti je potrebno opravičene odsotnosti javiti razredniku vsaj tri dni pred izvedbo, sicer mora učenec , oziroma starši, poravnati vse stroške, ki nastanejo zaradi neudeležbe. V primeru neudeležbe zaradi bolezni je za oprostitev plačila potrebno predložiti zdravniško opravičilo lečečega zdravnika.
• V primeru izostankov učenci poskrbijo, da nadoknadijo učno snov, za učence nižjih razredov za to poskrbijo starši po navodilih učitelja.
• Samostojni odhod učenca iz podaljšanega bivanja je potrebno pisno najaviti učiteljici podaljšanega bivanja.
• Zaradi  nezmožnosti  sodelovanja  pri  uri  športne  vzgoje  je  potrebno pisno opravičilo staršev ali zdravnika.
• Starši, katerih učenci imajo zdravstvene ali vedenjske težave, so na predlog učitelja, mentorja na dnevih dejavnosti in interesnih dejavnosti, dolžni učencu zagotoviti spremstvo (skrb) odrasle osebe.

2. 3. 2 GIBANJE PO ŠOLI

• Starši  lahko  otroke  spremljajo  samo  do  garderobe  (razen  starši  prvošolcev do vrat razreda).
• Vstopanje v učilnice brez prisotnosti učitelja ni dovoljeno.
• Obisk v šoli v času pouka morajo starši najaviti dežurnemu učencu.
• Pozabljenih pripomočkov ni dovoljeno prinašati v šolo.

2. 3. 3 REŠEVANJE NASTALIH SITUACIJ

Ob  težavah  ali  prekrških  se  starši  najprej  pogovorijo  z  učiteljem  ali razrednikom,  šele  nato,  če  je  potrebno,  se  težave  rešujejo  pri ravnatelju, in to skupaj: učenec, učitelj, razrednik, ravnatelj, starši.

3 VZGOJNI UKREPI ZA KRŠITVE PRAVIL

• Vzgojni  ukrepi obsegajo posledice, ki nastanejo zaradi  kršitve  šolskih pravil in določil

hišnega reda. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati  pri reševanju

problemov, predhodno pa so bile  izvedene  vse  ostale  vzgojne  dejavnosti. Le-ti  pomagajo

učencem spoznavati obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbi.

• Izvajanje  vzgojnih ukrepov  je povezano z nudenjem  podpore, vodenjem  učencev  in

iskanjem možnosti za spremembo neustreznega vedenja, pri čemer sodelujejo učenci,

starši in strokovni delavci šole.

3. 1 VZGOJNI UKREPI

• Ustno opozorilo učitelja ali druge odrasle osebe, zaposlene v šoli, ki vsebuje tudi pojasnilo, zakaj neko vedenje ni sprejemljivo.
• Pogovor o kršitvi v razredu, na razredni uri.
• Ustno ali pisno obveščanje staršev o kršitvi.
• Opravičilo učenca, ki je s svojim vedenjem prizadel drugega.
• Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi in

ugodnostmi učencev, ki jih šola nudi izven predpisanih dejavnosti in standardov (npr. : prepoved vstopa v računalniško učilnico, ukinitev statusa dežurnega učenca,…)

• Začasen ali trajen odvzem funkcij v okviru oddelčne skupnosti.
• Povečan nadzor nad učencem v času ko je v šoli, a ne pri pouku.
• Razgovor po pouku na katerem je učenec zadržan v zvezi z reševanjem problema. Glede na

resnost prekrška so poleg pedagoškega delavca pri katerem se  je zgodila kršitev, lahko

prisotni tudi razrednik, svetovalna služba in ravnatelj.

• Pogovor z učencem in starši v širšem krogu.
• Odstranitev  od pouka ali dneva dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi) je možna v  primerih učenčevega motečega vedenja, s katerim le-ta onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom, opozorilom . Cilj odstranitve  je  vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje nemotenega učenja v  oddelku oz. učni  skupini. Učenec  v  času odstranitve  opravlja šolsko delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Delo, ki je bilo opravljeno med poukom, mora učenec nadomestiti. Učenec pisno obrazloži prekršek ter pred ali po pouku opravi dodatne naloge (urejanje šolske okolice, drugo delo s hišnikom, oz. delo po naročilu učitelja, ravnatelja).
• V primeru hujših kršitev učenca na dnevih dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi, ekskurzije, šola v naravi) učitelj obvesti učenca in starše, da se naslednje takšne dejavnosti ne bo udeležil. Učenec mora pisno obrazložiti prekršek, ki ga je storil. Naslednjič bo namesto prisotnosti na dnevu dejavnosti, šola zanj organizirala nadomestno dejavnost.
• Zadržanje  učenca  v  šoli  zaradi  zagotavljanja  njegove  varnosti oziroma varnosti drugih učencev, delavcev, zunanjih sodelavcev ali obiskovalcev šole .
• Začasna ali trajna prepoved obiska interesne dejavnosti, če se učenec pri njej neprimerno obnaša.
• Začasen odvzem predmeta s katerim učenec ogroža varnost oz. onemogoča nemoten pouk.

Strokovni delavec, ki je predmet odvzel, zabeleži odvzem predmeta, učenec je dolžan o odvzemu obvestiti starše.  Starši lahko začasno odvzeti predmet prevzamejo v šoli na govorilnih urah.

• Restitucija, pri kateri učenec/učenci popravi/jo svoje neustrezno ravnanje  z dejanjem, ki

moralno, materialno ali  kako  drugače  poravna  storjeno napako.  Poravnava je  smiselno

povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo in se opravi sporazumno z

oškodovancem in pričami ter v  sodelovanju s šolsko svetovalno službo in vodstvom šole.

Materialna poravnava zajema povračilo povzročene  škode  in se  poravna s položnico

podlagi izstavljenega računa. Moralna poravnava lahko pomeni tudi družbeno koristno delo ( s hišnikom ali ostale dejavnosti).

Zaposleni so pri poravnavi dolžni ugotoviti vse okoliščine in o poravnavi odločati nepristransko.

Starši imajo pravico sodelovanja v pogovorih in postopkih pri poravnavanju. Po končanem postopku jamčijo za izvedbo poravnave.

• Prepoved udeležbe oz. možnost udeležbe le ob prisotnosti staršev na šolskih ali izvenšolskih dejavnostih šole (ekskurzije, športna tekmovanja, ipd. ).
• OŠ lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, za katere se dogovori učiteljski zbor ali pa se zanje odloči vodstvo šole. O njihovem izvajanju šola obvesti starše.
• O prekrških in vzgojnih ukrepih šola vodi ustrezne zapise.
• Za ponavljajoče prekrške, za katere je učenec že izvajal določene vzgojne ukrepe in niso bili uspešni, začnemo z vodenjem postopka za pridobitev vzgojnega opomina.

Vzgojne opomine s posebnim pravilnikom natančneje določi minister, ki je pristojen za šolstvo.

4 ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENECEV

Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, neprimernega prehranjevanja, spolnega nadlegovanja ter nasilja. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih.

Šola je povezana z Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica (enota Podgrad), kamor hodijo učenci na sistematske in zobozdravstvene preglede, lahko pa se po sklepu Sveta zavoda odloči drugače.

5 ORGANIZIRANOST UČENCEV

• Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti.
• Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne.
• Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole.
• Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9.
• Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.

Zapisnik 1.seje sveta staršev, 30.09. 2014

Avtor: Tatjana Jagodnik | Nov 21, 2014

ZAPISNIK 1. SEJE SVETA STARŠEV Z DNE 30.9.2014

Prisotni člani sveta: Gregor Barba, Aleks Maglica, Barbara Stanič,Vinko Jelinčič Stanič,

Marjana Kresevič, Marjanca Ceglar (namestnik za 6. razred), Vesna Štebih, Natalija Wolf,

Vlasta Kirn, Mateja Rolih, Katja Počkaj Brentin in Matjaž Miše.

Ostali prisotni: ravnatelj, g. Milan Dekleva

Začetek seje: 18.00 h (učilnica matematike)

Ugotavljanje sklepčnosti: prisotnih je bilo 12 članov Sveta staršev, seja je bila sklepčna.

Dnevni red seje:

1. Potrditev mandatov članov sveta staršev 2014/15

2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika Sveta staršev za 2014/15

3. Pregled zapisnika zadnje seje

4. Volitve v upravni odbor šolskega sklada

5. Poročilo o delu v š.l. 2013/14, poročilo skrbnice učbeniškega sklada š.l. 2013/14

6. Obravnava osnutka in sprejem LDN za 2014/15

7. Pravila šolske prehrane – dopolnitev in sprejem

8. Prometno varnostni načrt OŠ IN VVE Rudolfa Ukoviča Podgrad

6. Razno, informacije predlogi, pobude

Sejo je vodil ravnatelj g. Milan Dekleva.

Ad1) Ravnatelj zavoda je predstavil izvoljene predstavnike oddelkov enote vrtca in razredov

osnovne šole in na kratko povzel naloge Sveta staršev. Novim članom so bila z vabilom

posredovana tudi Pravila delovanja Sveta staršev, kjer so natančneje opredeljeni vsi vsebinski

sklopi. Razprave ni bilo.

sklep št.1: Prisotni člani Sveta staršev so soglasno potrdili mandate članov Sveta staršev

Ad2) Ravnatelj je pozval predstavnike staršev k predstavitvi predlogov kandidatov za

izvolitev predsednika in namestnika predsednika Sveta staršev. Po razpravi se je oblikoval

naslednji predlog: s kandidaturo za predsednico Sveta staršev je soglašala ga. Katja Počkaj

Brentin (predstavnica enote vrtca – Čebelice), za namestnika predsednice je soglašal g. Aleks

Maglica predstavnik 1. razreda.

sklep št.2: Prisotni člani Sveta staršev so predlog za predsednico in namestnika soglasno

potrdili, 2 člana sta se glasovanja vzdržala.

Ad2) Ravnatelj je članom sveta staršev predstavil dnevni red ter zapisnik zadnje

korespondenčne seje sveta staršev z dne 28.5. 2014. V krajši razpravi je predstavil dogajanje

gibanje cen kompletov učbenikov in gradiv, ter pobudo, ki je bila naslovljena na Glasbeno

šolo Ilirska Bistrica. Podal je informacijo, da s strani Glasbene šole Ilirska Bistrica ni bilo

nobenega odziva. Ravnatelj je člane sveta seznanil s potekom mandata Upravnega odbora

1

šolskega sklada in predlogom volitev novega Upravnega odbora za mandatno obdobje 2014-

2017. Člane Upravnega odbora (4+3) potrdi Svet staršev.

sklep št.3: Prisotni člani Sveta staršev so dnevni red in zapisnik zadnje korespondenčne

seje soglasno potrdili.

Ob 18.30 h so se člani Sveta zavoda pridružili predstavnikom Sveta staršev OŠ in VVE

Rudolfa Ukoviča Podgrad v učilnici matematike.

Ad3) Ravnatelj, g. Milan Dekleva, je predstavil Poročilo o delu v š. l. 2013/2014 in poročilo

skrbnice učbeniškega sklada za š. l. 2013/2014. Razprave ni bilo.

sklep št.3: Prisotni člani Sveta staršev so Poročilo o delu v š. l. 2013/2014 in Poročilo

skrbnice učbeniškega sklada za š. l. 2013/2014 soglasno potrdili s popravkom »število

učencev 6. razreda v preteklem šolskem letu je bilo 4.

Ad4) Ravnatelj je Svet staršev seznanil s potekom mandata članov upravnega odbora šolskega

sklada in z razpisom volitev. Aktivnosti potekajo, Svet staršev bo po opravljenih postopkih

imenoval upravni odbor šolskega sklada za nov mandat.

Ad5) Ravnatelj, g. Milan Dekleva, je predstavil osnutek LDN za 2014/2015. Razprave ni bilo.

sklep št.4: Prisotni člani Sveta staršev so predlog LDN za 2014/2015 soglasno potrdili v

predlagani obliki.

Ad6) Ravnatelj, g. Milan Dekleva, je predstavil dopolnjena Pravila šolske prehrane. Razprave

sklep št.5: Prisotni člani Sveta staršev so dopolnjena Pravila šolske prehrane soglasno

potrdili v predlagani obliki.

Ad7) Aljaž Štrancar je predstavil dopolnjen osnutek Prometno varnostnega načrta OŠ in VVE

Rudolfa Ukoviča Podgrad. Razprave ni bilo.

sklep št.6: Prisotni člani Sveta staršev so Prometno varnostni načrt OŠ in VVE Rudolfa

Ukoviča Podgrad soglasno potrdili v predlagani obliki.

Ad8) Ravnatelj, g. Milan Dekleva, je predlagal, da bi po lokalnih volitvah novoizvoljene

občinske svetnike povabili na šolo in jim tako omogočili, da se neposredno seznanijo s

stanjem šolske stavbe. Razprave so se udeležili: ga. Branka Počkaj, g. Gregor Barba in drugi.

sklep št.6: Prisotni člani Sveta staršev so ravnateljev predlog soglasno podprli.

Zaključek seje: 19.45

Predsednica Sveta staršev:
Katja Počkaj Brentin

Zapisnikar:
Milan Dekleva

Vzgojni načrt

Avtor: Tatjana Jagodnik | Mar 20, 2014

OSNOVNA ŠOLA
RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD

VZGOJNI NAČRT

PODGRAD, 2014

UVOD

Vzgojno delovanje je sestavni del vzgojno izobraževalnega procesa šole. Izhodišče vzgojnega delovanja predstavlja 2. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/2006 in 102/ 2007), v katerem so podrobno predstavljeni cilji osnovne šole, vzgojna načela in vrednote, ki jih naj razvija sodobna šola.
Vzgojni načrt je dokument, ki podrobneje opredeljuje in usmerja vzgojno delovanje naše šole na področjih razvijanja tistih vrednot, ki so bila  kot prednostna ugotovljena v analizi stanja vzgojnega delovanja, v šol. letu 2007/08.
Vzgojni načrt se na osnovi spremljave in evalvacije dopolnjuje, nadgrajuje, spreminja.
Vzgojni načrt je tudi priložnost za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in prevzemanju skupnih odgovornosti.

Z drobnimi koraki bomo ob sodelovanju učencev, učiteljev in staršev gradili boljše medsebojne odnose in avtonomnost šole.
(vizija naše šole)

Vzgojni načrt vsebuje:
•    vzgojne dejavnosti : proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje in usmerjanje, pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov ter vzgojni opomini
•    oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši

Z vzgojnim načrtom šola določi:

NAČINE DOSEGANJA IN URESNIČEVANJA CILJEV IN VREDNOT z:
– upoštevanjem potreb in interesov učencev,
– upoštevanjem posebnosti širšega okolja,

VZGOJNE DEJAVNOSTI:
– proaktivne in preventivne dejavnosti,
– svetovanje in usmerjanje,
– pohvale, priznanja, nagrade,
– vzgojni ukrepi,
– vzgojni opomini.

OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI
– njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje

NAČINI DOSEGANJA IN URESNIČEVANJA
CILJEV IN VREDNOT

Za doseganje in uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja bomo v šoli:
•    zagotavljali kvalitetno vzgojno izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bo omogočalo osebnostni razvoj učencev v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje
•    z raznimi aktivnostmi, predavanji, ogledi in obiski spodbujali skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
•    ob nekaterih državnih in kulturnih praznikih organizirali proslave, prireditve in kulturne dejavnosti, s katerimi bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
•    s projekti, tekmovanji in sodelovanji bomo razvijali pri učencih pismenosti v slovenskem jeziku kot sporazumevanje v tujih jezikih ter razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;
•    organizirali vzgojno izobraževalno delo na način, ki bo upošteval celovit in vsestranski razvoj učenca in obenem spoštoval otrokovo individualnost in podpiral ustvarjalnost.

Doseganja in uresničevanja vrednot
Vrednote so smerokazi – z njihovo pomočjo vemo, kam naj »potujemo«. Iz njih izvirajo prepričanja in stališča, zavzetost in dolgoročni cilji. Zato je izbor vrednot bistven sestavni del vzgojnega načrta.

V tem šolskem letu bomo posebno pozornost posvetili »prebujanju« naslednjih vrednot pri učencih:

1. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN UPOŠTEVANJE PRAVIL LEPEGA VEDENJA
2. ZNANJE
3. POŠTENJE, ISKRENOST
4. ODGOVORNOST

1. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN UPOŠTEVANJE PRAVIL LEPEGA VEDENJA

Medsebojno spoštovanje in upoštevanje pravil lepega vedenja je pogoj za uspešno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.

1)    Zaposleni moramo pokazati spoštljiv odnos in primeren način komunikacije do sodelavcev, učencev in staršev in biti učencem za zgled (pozdravljanje, primerno oblačenje…)
2)    Učenci so dolžni spoštovati vse delavce šole, vrstnike in druge ljudi in upoštevati pravila lepega vedenja . Omenjeno izkazujejo z:
•    izrekanjem vljudnostnih izrazov (pozdravljanje-kjerkoli, kadarkoli, kogarkoli, hvala prosim, oprosti-te, vikanje, vstajanje ob pozdravu, …)
•    naslavljanjem delavcev šole  z gospa/gospod učiteljica, učitelj in ne tovarišica, tovariš
•    spoštovanjem vedenja v šolskih prostorih (učilnica, jedilnica, telovadnica,…)
•    strpnostjo in priznavanjem drugačnosti (učenci z učnimi težavami, nadarjeni, drugi jezik, kultura, oblačenje,…)
3)    Starši :
•    naslavljajo delavce šole na enak način kot učenci, ta način komunikacije naj se začne že v vrtcu.
•    naj upoštevajo učiteljev delovni čas,
•    neprimerne komentarje o učiteljih in drugih delavcih šole, naj ne izrekajo pred otroci.

2. ZNANJE

Vsi se moramo truditi, da bo znanje postalo vrednota in ne le ocena.
1)    Zaposleni v ta namen:
•    uporabljamo različne sodobne metode pouka, ki ga prilagodimo učencem,
•    ustvarjamo spodbudne pogoje za učenje,
•    učence navajamo na samostojno iskanje informacij (določimo točen rok, ki naj ne bo prekratek in ne predolg),
•    učence navajamo na samostojnost,
•    smo pri svojem delovanju dosledni,
•    se strokovno izobražujemo.
2)    Učenci pridobivajo nova znanja tako, da:
•    sproti opravljajo svoje učne dolžnosti (pisanje med poukom, domače naloge, prinašanje šolskih potrebščin,…)
•    sodelujejo pri pouku,
•    se držijo dogovorov z učitelji in starši,
•    razvijajo svoje delovne navade.
3)    Starši:
•    naj ne izkazujejo pozornosti in pohvale do otroka samo ob pridobitvi lepe ocene,
•    naj opazijo otrokov napredek in ga zato pohvalijo, pa čeprav to ni petica.

3. POŠTENJE, ISKRENOST

Zaposleni, učenci in starši si med seboj govorimo resnice.

4. ODGOVORNOST

1) Odgovornost izkazujejo učitelji s:
•    svojo vztrajnostjo,
•    strokovnostjo,
•    ustvarjalnostjo,
•    pravičnostjo,
•    doslednostjo in spoštljivostjo,
•    omogočanjem dela v zdravem okolju.

2) Učenci so odgovorni, če:
•    so vztrajni,
•    redno izpolnjujejo svoje dolžnosti,
•    upoštevajo šolski red,
•    spoštujejo delavce šole.

3) Starši izkazujejo svojo odgovornost s:
•    svojo skrbnostjo,
•    sodelovanjem s šolo (govorilne ure, roditeljski sestanki, tudi tisti z vzgojno tematiko-vključijo se tudi starši vrtčevih otrok, vodenjem interesnih dejavnosti,  aktivnim sodelovanjem na dnevih dejavnosti – kulturni, naravoslovni, športni dnevi; delovnih akcijah,…)
•    vzpodbujanjem otroka in spremljanjem njegovega razvoja.

VZGOJNE DEJAVNOSTI

PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE DEJAVNOSTI

Za varno in spodbudno okolje in za doseganje ciljev bomo v šoli uvajali  proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega zakona in potrebe po:
•    varnosti in odsotnosti strahu.
•    sprejetosti, pripadnosti in vključenosti.
•    individualnosti, uspešnosti in potrjevanju.
•    svobodi, izbiri, ustvarjalnosti.
•    gibanju in sprostitvi.

Šola bo šolsko delo in življenje v šoli organizirala tako:
–    da se bodo učenci v šoli počutili varno,
–    da bodo pri šolskem delu zavzeti in ustvarjalni in
–    da bodo prevzemali odgovornost za svoje vedenje in sprejemali omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti.

Posebno pozornost bomo namenili:
–    oblikovanju dobrih medosebnih odnosov (delavci šole – starši – učenci),
–    solidarnosti in skrbi za vrstnike,
–    spoštovanju in upoštevanju različnosti,
–    reševanju problemov, ki zadevajo razred,
–    razvijanju moralnih vrednot,
–    sprejemanju odgovornosti za svoje vedenje in
–    kritično vrednotenje lastnega vedenja in vedenja vrstnikov.

Posebej bomo skrbeli:
–    za učence, ki se težje vključujejo v skupino in so zaradi tega lahko žrtve vrstniškega nasilja,
–    za odkrivanje prikritih oblik nezaželenega vedenja (nadzor pred poukom, med in po pouku),
–    spodbujalo se bo razvijanje socialnih veščin, vrstniško sodelovanje in posredovanje,
–    razrednik bo zato skrbno spremljal razred in dogajanja med učenci in se bo odzival na probleme razreda ali posameznikov v razredu pri tem bo upošteval razvojni nivo učencev, posebnosti posameznih učencev in kontekst dogajanja. Pri reševanju težjih problemov bo k sodelovanju povabil svetovalno službo šole.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole bodo organizirane v okvirih ur oddelčne skupnosti, dni dejavnosti,  v terminih interesnih dejavnosti ali kot posebni šolski projekti.

SVETOVANJE IN USMERJANJE

Svetovanje in usmerjenja bo namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani:
–    z razvojem učenca,
–    šolskim delom,
–    z odnosi z vrstniki in odraslimi,
–    z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.

Usmerjanje in svetovanje lahko poteka:
–    v času šolskih obveznosti (ure oddelčne skupnosti) ali
–    v času izven urnika (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba),
za kar se bomo dogovarjali s starši sprotno za vsak primer posebej.

Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, ki zadeva:
–    šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju,
–    odnose z vrstniki in
–    enkratne ali občasne kršitve šolskega reda.
O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega otroka se bodo dogovorili učitelji na oddelčni skupnosti s čimer bodo seznanjeni starši obravnavanega učenca.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da otrok potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se s starši dogovori za čas, v katerem bo ta proces potekal.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali obravnavo psiho-socialno pomoč v zunanjih ustanovah.

Cilji svetovanja in usmerjanja učencev so da:
–    oblikujejo lastne cilje in načine uresničevanja,
–    učinkovito organizirajo svoje šolsko in domače šolsko delo,
–    spremljajo svoje delo in uspešnost,
–    razmišljajo, presojajo in vrednotijo svoje vedenje in ravnanje drugih,
–    prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje,
–    se znajo vživeti v ravnanje drugih,
–    razumejo razloge za neprimerno vedenje,
–    konstruktivno rešujejo probleme in konflikte,
–    znajo ravnati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost, frustracije, apatičnost….,
–    razvijejo pozitivno samopodobo.
–    dosegajo cilje, ki jih zastavi šola.

Oblike pomoči:
•    organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,
•    vzpostavljanje določenih socialnih povezav med učenci,
•    vključevanje učenca v določene dejavnosti,
•    uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti,
•    nudenje različnih oblik zunanje pomoči,
•    dogovori z učencem o občasnih individualnih programih,
•    zagotavljanje varnosti .

RESTITUCIJA
Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.

Temeljna načela restitucije:
•    Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.
•    Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.
•    Oškodovanec obliko poravnave sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.
•    Spodbuja pozitivno vedenje, ne obrambnih vedenj kot kritika in kazen, ter poudarja vrednote.
•    Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem.

Ukrepi v postopku restitucije
V postopku restitucije ukrepi niso vnaprej določeni, potrebno jih je smiselno povezati s povzročeno:
–  psihološko,
–  socialno ali
–  materialno škodo.
Povzročitelj škode se mora potruditi, da poišče rešitev, ki jo oškodovanec sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.

Strokovni delavci predvsem spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije. Ta je končan, ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo in ko povzročitelj tako na čustvenem in miselnem nivoju sprejme svoje ravnanje, kot nekaj, kar je dolžan storiti, če prej z nepremišljenim ravnanjem povzroči kakršnokoli škodo.

POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE

Pohvale, priznanja in nagrade šola podeljuje glede na spodnje kriterije.

Kdaj  učenec dobi pohvalo?
–    Vsak učitelj pohvalo vpiše v »vzgojni zvezek« in pohvalo pove pred celim razredom. Pohvale se v 2vzgojni zvezek2 vpisujejo z rdečim kemičnim svinčnikom.
–    Razrednik mesečno zbira vpise pohval in učenca z največ vpisi pohvali pred razredom.
–    Učenci lahko podajo predlog za pohvalo sošolca.
–    Ravnatelj po šolskem radiu javno pohvali posamezne učence 3-krat letno (novembra, januarja in junija).

Oblika pohvale, nagrade:
–    ustno (ravnatelj pred vsemi učenci) + na papirju,
–    nagradni izlet.

KRITERIJI ZA IZREKANJE POHVAL ZA VZORNO VEDENJE

–    so javni
–    oblikujejo jih učitelji, v sodelovanju z učenci (predlogi).

Predlogi kriterijev:

1.    Se spoštljivo vede do sošolcev, vrstnikov, učiteljev in drugih delavcev šole ne samo v prostorih šole, ampak tudi izven nje.
2.    Goji prijateljski in strpen odnos do vrstnikov in spoštljiv delavcev šole.
3.    Pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo.
4.    Je pripravljen/-a opraviti tudi naloge, ki niso nujno povezane z učno obveznostjo in ocenami
5.    Ima pozitiven in zavzet odnos do dela.

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi so posledica kršitev pravil hišnega in šolskega reda. So strokovne odločitve, da se ukrep izvede. Odločitev je lahko individualna (učitelj) ali skupinska (konferenca).

Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

Vzgojni ukrepi/postopki so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki se uporabijo pri ponavljajočih, pogostejših in obsežnejših kršitvah pravil šolskega reda. Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči, ne korigira svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.

Vzgojni ukrepi torej posredno pomagajo učencu spremeniti svoje vedenje. Vzgojni ukrep se oblikuje kot:
–    ustna zahteva učečega učitelja,
–    sklep katerega od organov šole (razrednik, učiteljski zbor, ravnatelj),
–    dogovor šole in staršev o določenem skupnem ravnanju,
–    obveza učenca o določenem ravnanju.

Vzgojni ukrepi se dokumentirajo kot zaznamki v »vzgojnem zvezku«. Za pet zaznamkov (lažjih prekrškov) v »vzgojnem zvezku« se sproži protokol ravnanja v primeru prekrška (priloga 1).

Učencu in njegovim staršem pojasnimo razloge za takšno odločitev, obliko in trajanje ukrepa in načine, s katerimi bomo preverili ali je ukrep učinkoval.

V primerih, ko to ni mogoče (npr. odstranitev učenca od šolske ure), se razgovor opravi čim prej ko je mogoče, praviloma še isti dan. Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč in se mu morajo podrediti.

S soglasjem staršev
Šola lahko vključi učenca v drugo šolo v soglasju ali na zahtevo staršev, če  je potrebno iz:
•    učnih ali
•    vzgojnih razlogov.

Z vključitvijo mora soglašati šola, v katero se učenec vključuje.

Brez soglasja staršev
Šola lahko iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev:
– če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje
drugih ali
– če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta
onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.

Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.

Z vključitvijo mora soglašati šola v katero se učenec vključuje. Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo.

Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena Zakona o osnovni šoli je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.

VZGOJNI OPOMINI

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

Vzgojni opomin
Vzgojni opomin šola izreče za kršitve, ki so bile storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v:
•    letnem delovnem načrtu,
•    hišnem redu,
•    pravilih šolskega reda in
•    drugih aktih šole,

ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi, določeni z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda, niso dosegli namena.

V posameznem šolskem letu lahko učencu izreče učiteljski zbor vzgojni opomin največ trikrat. Če je bil učencu izrečen drugi vzgojni opomin v šolskem letu mora šola obvestiti starše o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev, če:
•    učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.

Individualizirani vzgojni načrt
Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Pri pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca.

Šola spremlja izvajanje individualiziranega vzgojnega načrta.

Prešolanje v drugo šolo
V skrajnem primeru je posledica treh izrečenih vzgojnih opominov premestitev učenca v drugo šolo brez soglasja staršev. Odločitev o tem mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.

Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje:
•    centra za socialno delo
•    soglasje šole, v katero bo učenec prešolan,
•    glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.

Za učenca, ki se prešola na drugo šolo, individualizirani vzgojni načrt pripravi ta šola.

OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

Delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr.: restitucija).  Enkrat letno šola pripravi za starše tematsko predavanje z vzgojno tematiko.

Starši se aktivno vključujejo v reševanje problemov njihovih otrok.

V posameznih primerih, ko se starši  oziroma skrbniki ne vključujejo v reševanje problemov povezanih z njihovimi otroki ali jih zanemarjajo, šola k sodelovanju povabi zunanje institucije: centri za socialno delo, svetovalni centri in ostale pristojne institucije.

Zato bomo poleg običajnih oblik (roditeljski sestanki, govorilne ure) sodelovanja spodbujali:
•    medsebojno komunikacijo staršev,
•    se skupaj z njimi odločali o prioritetnih nalogah,
•    jih sproti obveščali o osebnem razvoju pa tudi kritičnih stvareh, ki zadevajo njihovega otroka in v primerih, da otrok zaradi manj primernih vedenjskih vzorcev potrebuje posebno socialno psihološko pomoč.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. Na razgovor lahko  povabimo tudi drugega strokovnega delavca šole. V primerih, ko šola ne more zagotoviti sodelovanja staršev ali oceni, da gre pri posameznih otrocih za zanemarjanje, bomo poiskali pomoč in tudi sodelovali z drugimi institucijami psihosocialne pomoči.

Starše bomo ustno na govorilnih urah obveščali o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka.

Po telefonu, kot nujno obvestilo, bomo starše obvestili o dogodkih, ki zadevajo:
•    poškodbo njihovega otroka,
•    večjo materialno škodo,
•    težje kršitve šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka.

V primeru, da se starši na ustno ali telefonsko obveščanje ne odzivajo, jih obvestimo pisno.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE

Vzgojni načrt osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad je temeljni dokument za vzgojno delo z učenci. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena Zakona o osnovni šoli.

Naloge se bodo med letom tudi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole, okrožnicami in navodili Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije ter s  sklepi ustanovitelja.

Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.

Nosilci posameznih zadolžitev:

•    SVET ŠOLE:                Sprejme vzgojni načrt in poročilo o samoevalvaciji šole.
•    UČITELJSKI ZBOR:  Opravlja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in smernice za nadaljnje delo.
•    RAZREDNIKI:            So odgovorni za vzgojno in ostalo delo v svojem oddelku.
•    STARŠI:                        Sodelujejo pri pripravi in oblikovanju vzgojnega načrta in soustvarjanju šolske klime.
•    RAVNATELJ:              Uresničuje, spremlja, za zagotavlja in ugotavlja kakovost s samoevalvacijo.

Koncept Vzgojnega načrta  je bil potrjen na:

Rednem sestanku učiteljskega zbora dne 25. 5. 2009.

Na seji sveta staršev dne 1. 6.  2009.

Na redni seji sveta šole 1. 6. 2009.

¸                                                                                          Milan Dekleva, ravnatelj

Hišni red

Avtor: Tatjana Jagodnik | Mar 20, 2014

PRAVILA HIŠNEGA REDA V ŠOLSKEM POSLOPJU

 IN OKOLICI ŠOLE – IZVLEČEK

UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA

Prihod – v šolo prihajajo učenci med 7.20 in 7.30, razen učencev vozačev in učencev v jutranjem varstvu. Učenci vozači prihajajo v šolo s šolskim avtobusom in se vključujejo v oddelek varstva vozačev skupaj z ostalimi učenci od 1. do 3. razreda. Učenci v garderobo odložijo oblačila in obutev.  Vstop v šolo je dovoljen le v šolskih copatih.

Gibanje obiskovalcev – je po šolskih zgradbah omejeno. V učilnice in ostale prostore lahko starši in obiskovalci vstopajo samo po predhodni najavi pri razredniku, učitelju in ob dovoljenju ravnatelja.

Vstopanje v šolo po končanih dejavnostih (15.30) brez prisotnosti mentorja ali učitelja ni dovoljeno.

Pouk – k pouku prihajajo učenci točno, če učitelj zamuja več kot pet minut je reditelj dolžan sporočiti njegovo odsotnost vodstvu šole. Učenci od prvega do petega razreda med poukom praviloma ne zapuščajo razreda, pri delu ne motijo sošolcev ali učitelja. Učenci od šestega do devetega razreda na pouk počakajo na hodniku pred učilnico, v učilnico vstopijo skupaj z učiteljem. Učenci ob koncu učne ure pospravijo učilnico, zapustijo jo lahko, ko jim to dovoli učitelj.

Uporaba šolskih igrišč in igral za zunanje obiskovalce – le ta je v času pouka mogoče uporabljati šele po 15.30. Do takrat so površine namenjene dejavnostim, ki jih izvajata šola in vrtec.

UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

Šola sprejme pravila za obnašanje in ravnanje v šolskih prostorih, na dnevih dejavnosti in ekskurzijah.

Uporaba mobilnih telefonov – med poukom in drugim šolskim delom je prepovedana, razen v primeru najave učitelja za potrebe pouka. V primeru kršitve bo učencem odvzet mobilni telefon. Starši ga prevzamejo pri razredniku.

 Snemanje in fotografiranje – brez dovoljenja ravnatelja ali učiteljev je prepovedano.

 Predvajanje in poslušanje glasbe – brez dovoljenja ravnatelja ali učiteljev je prepovedano.

Prinašanje nevarnih ali nepotrebnih predmetov v šolo – ni dovoljeno.

 Prinašanje, uživanje ali ponujanje energijskih napitkov, alkohola, drog in ostalih psihoaktivnih sredstev je prostorih in na funkcionalnih zemljiščih šole – prepovedano.

Učenci v varstvu vozačev – se lahko gibljejo le v za ta namen določenih prostorih in igriščih in so dolžni upoštevati navodila učiteljev.

V primeru poškodbe ali slabega počutja učenca – je vsak delavec šole ali učenec dolžan ukrepati in obvestiti razrednika, svetovalno službo ali vodstvo šole.

VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE

Zagotavljamo z dežurstvi strokovnih delavcev, učencev in drugih zaposlenih.

Dežurni učitelj – skrbi za izvajanje dogovorjenih pravil v posameznih prostorih, na hodniku v nadstropju in v jedilnici.

Učitelji skrbijo za red in primerno disciplino učencev in za njihovo varnost.

Opravljajo preglede prostorov, kjer se zadržujejo učenci ali delavci šole in opozarjajo na pomanjkljivosti.

Izhod iz šole – med poukom, v času varstva in podaljšanega bivanja  je izhod iz šole brez pisnega dovoljenja staršev prepovedan. Šola za navedene izhode  ne prevzema odgovornosti.

Šolska prehrana – način in pravila ravnanja v jedilnici so določena s posebnimi pravili.

Skrb za osebno opremo in šolski inventar – vsi učenci in delavci šole odgovarjajo za osebno opremo, učila in ostali šolski inventar.

Šola bo pozabljena oblačila ali obutev hranila 1 teden, nato se oddajo v zbirni center Rdečega križa ali Karitasa.

Ostala določila Hišnega reda

Razredniki so dolžni predstaviti hišni red učencem in staršem na začetku šolskega leta, po potrebi tudi med letom.

Učenci in delavci šole morajo biti pri spoštovanju dogovorjenih pravil dosledni.

Učenci in delavci šole so dolžni posvečati veliko pozornosti medsebojnim spoštljivim odnosom in odnosu do obiskovalcev šole.

Učitelji so se dolžni z učenci pogovarjati tudi o bontonu.

Učenci višjih razredov morajo biti še posebej pozorni do učencev nižjih razredov.

Učenci so dolžni sodelovati pri dogovorjenih in organiziranih oblikah vzdrževanja in urejanja šole.

V šolo in na območje šolskega prostora je prepovedano voditi ali nositi živali, razen z dovoljenjem vodstva šole in za potrebe vzgojno-izobraževalnega procesa.