Božična kazala učencev 5. razreda
Učenci fotografirajo
V časih, ko marsikdaj poslušamo le negativne novice in skrbi zaradi koronavirusa, je dobro, da se malo »odklopimo« in pomislimo na lepe stvari okrog sebe. Na naravo, ki nas pomirja in se ne ozira na tempo življenja. Naši učenci, ki so radi v naravi so utrinke ujeli v objektive. Nastale so fotografije v jesenskem času, nato pa še fotografije krajev odetih v snežno odejo.
Učenci s slikami narave vsem skupaj pošiljajo pozitivne misli in dobre želje. Predvsem pa – ostanite zdravi!
Dolores Štembergar
http://ospodgrad1.splet.arnes.si/files/2020/12/prispevek-za-na-spletno-stran.pdf
ŠOLANJE NA DALJAVO
Letošnje šolanje je malo drugačno, in tudi moji dnevi so drugačni. Kako ga preživim?
Zjutraj vstanem, si umijem obraz, zobe, se oblečem ter pojem zajtrk. Prižgem računalnik, se prijavim na mail ter grem pogledat, če je kaj novega v spletnih učilnicah. Naredim nalogo iz predmetov, ki so tisti dan na urniku. Če je kakšen ZOOM poskrbim, da nobeden ne hodi v mojo sobo, ter pri ZOOMu sodelujem. Nalogo, ki jo moramo poslati, jo poskusim poslati še isti dan. Če mi to ne uspe, pa jo naslednji dan. Nalogo delam približno do 10.00. Če so pa vmes ZOOMi pa do 12.00. Okrog 13.00 jem kosilo. Tako imam potem celo popoldne za zabavo, ker vse končam dopoldne. Ob sredah in petkih imam glasbeno šolo, ki je tudi na daljavo.
Tako jaz preživljam čas.
Uma Ceglar, 6.razred
KAJ POČNEM V »KORONA ČASU«
Vsak dan, ko končam nalogo za šolo in ko mama konča službo, odpeljemo Auroro – psa na sprehod.
Prehodimo med 5 in 7 km, medtem pa Aurora veselo teka poleg nas.
Veliko se pogovarjamo o šoli na daljavo, o igricah, ki jih igram s prijatelji, kaj vse bomo ustvarjali med vikendi, ter o tem, kaj si želim v prihodnosti.
Lepo mi je, čeprav zelo pogrešam prijatelje in igro ter pogovore in druženja z njimi.
Za rojstni dan, katerega sem preživel le v krogu družine, ker se ne smemo družiti s prijatelji, sem dobil za darilo skiro za trike. Na Youtube-u poiščem razne videe, kako se naučiti začetniške trike in potem s pomočjo videa na dvorišču pridno vadim in pridobivam znanje in veliko novih črnic.
Ob dnevih, ko pada dež in nismo od volje za sprehod in tudi naša Aurora ni nič kaj vesela, ko je mokra, se vsi skupaj vsedemo za mizo in igramo igro Mysterium. Pri tej igri gre za iskanje morilca na gradu. Eden od igralcev je glavni in vodi igro, ostali morajo s pomočjo namigov in sličic ugotoviti, kdo je morilec, s katerim orožjem je moril in na katerem mestu je zagrešil zločin. Je mešanica iger Cluedo in Dixit.
Komaj čakam petke in soboto zvečer. Takrat si naredimo kokice, vsak izbere en film in nato žrebamo, katerega bomo gledali. Vsi skupaj se zleknemo na kavč in uživamo.
Berem tudi knjige, in od kar se šolamo na daljavo, sem prebral še druga dva dela zbirke Pobeg in knjigo za domače branje Martin Krpan.
Aja, in še to: prejšnji teden, ko je padal sneg, smo si v dolini naredili progo za sankanje in se celo popoldan sankali. SUPER JE BILO!
Filip Kablar, 6. razred
KAJ SE IGRATI MED KORONA ČASI
Ker so zdaj korona časi in so razne omejitve, si moramo najti hobi, da se zamotimo.
Najboljše je, da si najdemo hobi, ki je v okolici oziroma blizu doma. Nekaj predlogov: igranje briškule, risanje, ustvarjanje, igranje z lego kockami, pisanje dnevnika … Poleg tega ne smemo pozabiti na opravljanje domačih nalog, kar seveda ni hobi , je obveznost 😉.
Če se odločimo za ustvarjanje, lahko izdelamo npr.: smrekico iz smrekovih vej, venček, razne okraske iz testa, kolaž slike … idej je veliko.
Če bomo doma tudi po novem letu, pa bomo lahko izdelovali že kaj za pust – joj, upam da ne.
Predvsem pa priporočam, da si najdete kakšen drugi hobi kot igranje računalniških igric.
Lep pozdrav,
Klara Kokalj 6.razred
Drugošolci tudi pridno pišejo
KULTURNI DAN
V torek, 8.12., so učenci od 6. do 9. razreda imeli kulturni dan. Zaradi trenutnih razmer so si učenci ogledali dva filma prek pretočnega formata, nato pa se je vsak učenec prelevil v vlogo kritika in zapisal, kaj meni o filmu.
6. razred je gledal fantazijsko-akcijski film z naslovom Moj dedi je padel z Marsa, ki skozi prijateljstvo deklice in robota pripoveduje o moči, ki jo ima ljubezen.
Sedmošolci, osmošolci in devetošolci pa film Ne pozabi dihati, ki je prejel letošnjo nagrado za najboljši igrani celovečerni film. Film govori o odnosih v družini, prvi ljubezni, posesivnosti, mladostniški nepremišljenosti in o soočanju z izgubo ljube osebe.
Žan Volf Granduč, 7.razred, je zapisal:
Ogledal sem si film in zgodba mi je bila všeč. Glavna tema je bratovska ljubezen in odraščanje.
Zanimivo je bilo, kako je imel mlajši brat Klemen rad svojega starejšega brata Petra. Ves čas sta bila skupaj, dokler se Peter ni začel družiti s Sonjo in »pozabil« nanj.
Klemen je potreboval očeta. Le tega je videl v svojem bratu in trenerju tenisa. Težava je bila tudi, ker mame ni bilo doma, on pa je potreboval starša. Imel je samo prijateljico in enega prijatelja. Bil je osamljen, zato je počel lumparije.
Spoznal sem, da ni dobro piti preveč alkohola in da je druženje s starši pomembno. Mama se je zanašala na Petra, da ga bo pazil, kar ni bilo prav. Sicer je res, da bi bilo lepše, če bi Peter ostal skupaj z družino, a tudi on se je moral osamosvojiti. Mamo ni zanimalo, kako je Klemnu v šoli in kako se obnaša na teniških tekmah…in to tudi ni lepo.
Petru je bilo seveda še vedno mar zanj. Ko so odšli s kanuji in sta se tepla, ter je Klemen padel v reko in se udaril v glavo, je spoznal, da bi ga bratova smrt prizadela. Takrat mu je Peter pomagal in ga rešil.
Na koncu je Klemen spoznal, da ga brat ne zapušča zato, ker ga nima rad, ampak zato, ker mora tudi on imeti svoje življenje.
Skratka, film mi je bil res všeč.
Roditeljski sestanek na temo vzgoja otroka in mladostnika v današnjem času
Gospa Damjana Šmid nas je skozi zanimivo predavanje o Vzgoji otroka in mladostnika v današnjem času spomnila kaj je tisto, h čemur moramo stremeti pri vzgoji. Poudarila je pomen otrokovih navad, odgovornosti, potrebni vnaprej znani strukturi otrokovega dne. Otrokom moramo dajati jasna sporočila in jim dovoliti delati napake. O napakah se moramo pogovarjati in tako otrokom pomagati, da se iz njih učijo za življenje. Poudarila je tudi, da se moramo kot starši večkrat vprašati, kaj s svojim obnašanjem sporočamo otroku, kako nas otrok vidi, po čem si želimo, da si nas za vedno zapomni? Urica in pol druženja je prehitro minila in v vsakem prisotnem sigurno pustila pomembno sporočilo.
KORONA
Korone noben ne mara,
ker umira populacija stara.
V karanteni moramo biti vsi
saj ne smemo se družiti.
Rusi cepivo so odkrili
in Angleži so ga odobrili.
Prebivalstvo se je cepilo in
korono je pozabilo.
Martin Urh in Adam Hrabar
ŠOLANJE MED KORONO
Kot vsi vemo, je Slovence in praktično ves svet v letu 2020 zajel virus covid-19, ki ga do tedaj ni poznal še nihče. Zaradi velikega števila okužb smo marca slovenski šolarji, dijaki in študenti pričeli šolanje od doma. Za nas je bila to velika sprememba. Privaditi smo se morali na nove izzive računalniškega komuniciranja na daljavo ter v delo vložiti mnogo več truda. Potrebno se je bilo držati vseh ukrepov in priporočil vlade ter NIJZ.
V tem šolskem letu 2020/2021 se zgodba žal ponavlja. Novembra je bila ponovno razglašena epidemija, šole so se zaprle, življenje pa praktično ustavilo. Ker smo se spomladi marsikaj naučili, nam delo na daljavo sedaj povzroča precej manj težav.
Vsako jutro se prične dan s prižiganjem računalnika in pripravo kamere. Dopoldneve tako učenci večinoma namenimo šolanju na daljavo, popoldanski prosti čas pa izkoristimo za druženje z družino, sprehode, športne dejavnosti, ob šolske dejavnosti, glasbeno šolo …
Kljub temu da je pouk v pravi šoli najboljši, omogoča današnja tehnologija dokaj kvaliteten pouk na daljavo. Video konference nam omogočajo neposredni stik z učiteljem in s sošolci. Ko aplikacije in programe enkrat spoznaš, sploh ni nobenih težav. Vendar pa imajo najmlajši osnovnošolci zaradi neizkušenosti in neznanja v primerjavi z nami mnogo več težav. Pomoč staršev je zato nujna, kar pa v primeru, da le-ti hodijo v službo, predstavlja velik problem.
Zanimivo se mi zdi dejstvo, da so nam starši, učitelji, šolski svetovalni delavci, zdravniki, predavatelji … še pred slabim letom svetovali, naj se čas, ki ga preživimo pred telefoni in računalniki, skrajša in nadomesti s pristnimi druženjem, telesno aktivnostjo, branjem knjig in igro. Sedaj pa moramo zaradi razmer početi ravno obratno. Ure in ure presedimo pred zasloni in vedno bolj postajamo odvisni od tehnologije.
Tega si mladi ne želimo. Pogrešamo pristne človeške stike, pogovore, igro, smeh, druženje in zabave. Upajmo, da se bomo kmalu vrnili v šolske klopi, a pred tem moramo premagati korono. To nam bo uspelo le ob upoštevanju navodil stroke, zato jih upoštevajmo.
Ajda Mavrič